Vidik države: to poglavje po državah vključuje ključne makroekonomske in socialne podatke, opis davčnega in pravnega okolja, osnovne podatke o donacijah in prostovoljstvu, seznam ovir, ki ovirajo sproščanje zasebnega kapitala za družbeno dobro ter pričakovanja do družb, javne uprave in socialnega sektorja (cilji trajnostnega razvoja). Poglavje zajema 11 držav srednje in vzhodne Evrope: Bolgarijo, Češko, Estonijo, Hrvaško, Madžarsko, Litvo, Latvijo, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško.

Vidik ciljnih skupin: to poglavje je analiza ključnih spoznanj, povezanih z 10 ciljnimi skupinami: družinska podjetja, mala in srednje velika podjetja (MSP), korporacije, vlagatelji, splošna javnost, predstavniki mladih, neprofitne organizacije, socialna podjetja, javna uprava in akademska srenja. Vključuje povzetek dejavnosti, ovire in motivacijske dejavnike za povečanje družbene angažiranosti vsake posamezne skupine ter ključne ugotovitve in priporočila.

Vidik področja znanja: to poglavje vsebuje opise in podatke, zbrane s tematskega vidika, na primer cilje trajnostnega razvoja (SDG), davčne sheme, prostovoljstvo zaposlenih in dobrodelne (pro bono) storitve, krizno donatorstvo, izobraževanje, sodelovanje in krepitev zmogljivosti. Poglavje opisuje pojave, vsebuje informacije o razmerah v regiji in kvantitativne podatke.

Ukrajina: zaradi vojne v Ukrajini, ki je pomembno vplivala na donatorstvo v regiji srednje in vzhodne Evrope, smo izvedli dodatno kvantitativno raziskavo s prebivalci te države. To poglavje vsebuje analizo in oceno tuje pomoči Ukrajini z vidika njenih prebivalcev: kdo trenutno podpira Ukrajino, kdo bi jo po mnenju Ukrajincev moral, ali so potrebe dobro razumljene in podprte, ali bo zaveza zahodnih držav ostala stabilna ali pa se bo zaradi dolgotrajne vojne zmanjšala?

Ekosistem družbenega vpliva na območju srednje in vzhodne Evrope

V večini držav v regiji imajo po 30 letih prostega tržnega gospodarstva tako posamezniki kot gospodarske družbe čedalje več sredstev in izkazujejo čedalje večjo pripravljenost k prispevanju. Stalna gospodarska rast regije se kaže v rastočem družbenem blagostanju. Večina držav srednje in vzhodne Evrope je članic Evropske unije, ki usmerja njihov socialni razvoj. Nedavni krizi – pandemija COVID-19 in vojna v Ukrajini – sta ustvarili plodno podlago za spremembe; številni državljani srednje in vzhodne Evrope so začeli donirati, česar prej niso počeli.

Čas je, da regija srednje in vzhodne Evrope sprejme konkretne ukrepe za ohranitev tega sodelovanja in povečanje odprtosti za sodelovanje in razpravo. Vzpostavitev odpornega ekosistema družbenega učinka, ki se lahko spopade z grožnjami neodvisnosti medijev, demokracije in pravne države, mora temeljiti na treh močnih stebrih, ki so:

• predani posamezniki, gospodarske družbe in vlagatelji,
• močne in neodvisne civilnodružbene organizacije,
• spodbudna in pregledna zakonodaja.

Predani posamezniki, družbe in vlagatelji

Večina posameznikov in gospodarskih družb, ki delujejo v regiji srednje in vzhodne Evrope, ne dojema družbenega udejstvovanja kot sestavnega dela svojega življenjskega sloga ali poslovanja. Družbeno udejstvovanje še vedno predstavlja precej spontano in odzivno dejavnost, ki jo upravljajo predvsem čustva. Ker so gospodarstva v regiji razmeroma mlada, je zasledovanje dobička še vedno osrednja prednostna naloga gospodarskih družb in vlagateljev, kar ovira uvedbo bolj družbeno-odgovornega pristopa.

Vendar pa obstaja veliko možnosti za povečanje njihovega sodelovanja. Ob ustrezni motivaciji bi državljani srednje in vzhodne Evrope bili pripravljeni donirati skoraj dvakrat več kot danes (od 2,7 do 5,5 milijarde EUR). Med posamezniki narašča skupina tako imenovanih srednje velikih donatorjev iz demografske skupine mladega srednjega razreda, ki so sposobni prispevati večje vsote denarja na način, ki je bolj usmerjen v učinek. Žal niso deležni nobenih ponudb in nobenega učinkovitega nagovarjanja.

Gospodarske družbe trenutno motivirajo predvsem zunanji dejavniki (predpisi, pričakovanja matične družbe, novi pritiski strank in zaposlenih), primanjkuje pa jim znanja in spretnosti o strateškem in doslednem delovanju. Poslovnih koristi takega pristopa še ne opazijo. Manjše družbe se bojijo odvečnih davčnih tveganj in se zaradi naraščajočih stroškov vsakodnevnega poslovanja raje osredotočajo na preživetje kot na družbeno udejstvovanje.

Vlaganje z učinkom predstavlja v regiji novo temo. Prve pobude se pravkar začenjajo pojavljati, vendar merila za odločanje o vlaganju ostajajo nespremenjena – na prvem mestu je uspešno poslovanje. Večina vlagateljev dojema vlaganje z učinkom kot ločen del naložbenega portfelja in ga pogosto povezuje s tradicionalno filantropijo. Ne glede na državo pa obstajajo trditve, da bo to področje raslo, vendar je za to treba izboljšati tržno ponudbo in dostop do podpore in strokovnjakov.

Močne in neodvisne civilnodružbene organizacije

Nedavne krize so pokazale, kako pomembne so civilnodružbene organizacije za vzpostavitev močnega ekosistema družbenega učinka v regiji. Njihov stabilni razvoj, ki neposredno vpliva na reševanje družbenih in okoljskih izzivov, mora postati prednostna naloga zasebnega in javnega sektorja.

V regiji srednje in vzhodne Evrope je registriranih več kot 800.000 neprofitnih organizacij, vendar številne delujejo v zelo majhnem obsegu ali pa so registrirane, a niso dejavne. V veliki meri se zanašajo na javno financiranje, ki je tesno povezano z razpršenim, odzivnim in čustvenim zasebnim doniranjem. Večina jih deluje na podlagi posameznih projektov, kar otežuje dolgoročno načrtovanje in osredotočanje na doseganje učinka.

Povečanje odpornosti je povezano tudi s finančno samostojnostjo. Tržna dejavnost in s tem samozadostnost neprofitnih organizacij je v regiji trenutno razmeroma redka in v številnih državah srednje in vzhodne Evrope zakonsko omejena. Koncept socialnega podjetja je v regiji srednje in vzhodne Evrope deležen vse večje pozornosti, vendar je v zakonskih določbah, ki ga urejajo, veliko obveznosti in omejitev, ki jih običajna poslovna praksa ne pozna, kar povzroča nizko konkurenčnost socialnih podjetij na trgu.

Poleg zunanjih dejavnikov obstajajo tudi notranje omejitve – pomanjkanje kompetenc za strokovno vodenje organizacije, pripravo dobre ponudbe, komuniciranje in zbiranje sredstev ter pregledno poročanje. Privabljanje in ohranjanje dobrega kadra je izziv. Opazna sta izgorelost vodij neprofitnih organizacij in njihovo odhajanje iz socialnega v poslovni sektor.

Spodbudna in pregledna zakonodaja

Država ima ključno vlogo pri vzpostavljanju ugodnega (ali vsaj nevtralnega) okolja za ustvarjalce ekosistema družbenega učinka – lastnike kapitala in zagotovitelje učinka. Javna uprava ne vpliva le na urejevalni okvir, temveč tudi na splošno vzdušje v zvezi z družbenim udejstvovanjem.

Strategije in stopnja odprtosti javne uprave za sodelovanje se v regiji razlikujejo. Nekatere države so že vzpostavile namenske strategije in organe za dialog z deležniki, medtem ko nekatere še vedno nimajo predpisov in struktur, ki bi usmerjali in določali prednostne naloge za druge sektorje. Teme, povezane s široko zastavljeno družbeno odgovornostjo in vlaganjem, niso visoko uvrščene na prednostnem seznamu. Z njimi se pogosto ukvarjajo različna ministrstva in manjše enote.

Poročilo še prikazuje, da pravni sistemi v večini držav srednje in vzhodne Evrope lastnikov zasebnega kapitala ne spodbujajo k donacijam premoženja. Davčne olajšave, ki dodatno motivirajo velike donatorje, so majhne ali pa jih sploh ni. Birokracija, pomanjkanje preglednosti in pravne ovire, kot je DDV na storitve pro bono, še vedno ovirajo gospodarske družbe, vlagatelje in posameznike, da bi se družbeno udejstvovali v večji meri.

Medtem ko ekosistem družbenega učinka v regiji srednje in vzhodne Evrope dozoreva, saj to področje spodbujajo predpisi EU, države članice srednje in vzhodne Evrope izvajajo politike EU na različne načine, zaradi česar zakonodaja med državami ni dosledna. V regiji na področju filantropije in drugih oblik družbenega udejstvovanja še ni enotnega trga ali svobode kapitala.

Ključna vloga akademske srenje

Glede na številne izzive, povezane s pomanjkanjem ozaveščenosti, znanja, orodij in strokovnjakov, ima izobraževalni sistem ključno vlogo pri pripravi ekosistema na prihajajoče spremembe. Njegova vloga vključuje predvsem ozaveščanje otrok in mladostnikov od zgodnjega otroštva ter usposabljanje strokovnjakov in poznavalcev okoljskih, socialnih in upravljavskih standardov, ki so na trgu dela vse bolj iskani.

Ključna vloga izobraževanja je v regiji prepoznana – SDG4: Kakovostno izobraževanje je na tretjem mestu med najpomembnejšimi cilji trajnostnega razvoja, vendar družbena odgovornost večinoma še vedno ni vključena v učne načrte tako v šolah kot na univerzah.